Cass je sedela v kavarni, mešala svoj napitek in gledala skozi okno. Bil je petek in kakor ponavadi, je tudi tokrat vreme bilo grdo. Težki svivi oblaki so dajali občutek, kakor, da se bo vsak trnutek vsul dež. In na to je Cass čakala. Bilo ji je v užitek hoditi domov po dežju. Kljub temu, da mraza ni čutila, je pa čutila dežne kaplje. Sama sploh ni vedela, kaj počne tukaj. Saj se ji ni potrebno vkljapljati v družbo; se že dovolj izkljaplja. Svojo pozornost je preusmerila na srednješolce v kavarni. Vsi so sedeli v parih. Čutila je, kako so nekateri pogledi šinili proti njej. Slišala je misli drugih, a jih je blokirala. Ni želela poslušati misli o njej. Pogled je ponovno usmerila skozi okno. Opazovala je ljudi, ki so hodili mimo. Večina je bila odraslih, ki so se vračali domov iz složb. Oči so se ji potemnile. Spominjala se je svojih staršev in sebe, ko je s prijatelji sedela v eni izmed kavarn v San Franciscu. Žalostne misli je stresla iz glave. Nenadoma je zaslišala zvonec, ki je oznanjal, da je nekdo vstopil. Pogled je usmerila proti vraom, ko je zagledala, da je vstopila punca, ki se ji je na pogled zdela znana. a pogled je delovala leto starejša od nje, a je bila verjetno dosti mlajša. Spila je požirek pijače, samo zato, da ne bi izpadla čudo. Dvignila je pogled, ko se je dekle prebližalo. Spomnila se je njenega imena. Na hitro je pokimala. "Evelyn, kajne?" jo je vprašala in se s svojimi velikimi očmi zazrla vanjo.