Park

Osamljeno se je sprehajala po parku in opazovala naravo. Živo zelena trava, žvrgolenje ptičkov in zvok šumenje vode bližnje fontane so se ji zdeli nadvse romantični. Čeprav je bila sama, je to ni motilo. No, morda bi si le zaželela družbe. Kake ne ravno normalne. Medtem, ko se je sprehajala po lepo tlakovani potki in se večkrat v koga zaletela, so jo vsi gledali kot da je pošast. In teli pogledi ji niso bili všeč. Res, da je bila čudna, ampak ne toliko, da bi mogli vsi buliti vanjo in si jo ogledovati. Še posebaj tiste navihane punce, ki so menile, da so priljubljene. Sedla je na najbližjo klopico in si vtaknila slušalke svoje magične stvari v ušesa. Edino tole jo je lahko še pomirilo, no ja mogoče še pogovor s kako nadvse prijazno osebo. Ampak, da bi čas tratila s premišljevanjem zakaj več ali manj vsi bulijo vanjo, ne hvala.

[Lyra, sry za kratek post, ampk mt teži.]

Lyra je večkrat prihajala sem, da bi se izognila gneči in preživela nekaj časa v miru in tišini. Zamišljeno je hodila z sklonjeno glavo in rokami v žepih bele trenirke. Vsake toliko časa pa je naletela na večji kamenček na potki in ga brcnila predse. Vsaj na sprehodu po parku, med ostalimi ljudmi se je lahko počutila kot navadno 17 dekle. Še vedno je zamišljeno nadaljevala hojo po kamniti potki, ko je nespretno udarila v mimoidočega tujca "Oprostite." Je sramežljivo dejala, prejela mrk tujčev pogled in odšla dalje. Sovražila je zagrenjene in mrke ljudi, kot je bil ta tujec, kajti sama je bila čisto nasprotje.
Na trenutek je povzdignila glavo in na bližnji klopci zagledala Iks. Nasmehnila se je pri sebi Že dolgo se nisva družilije pomislila in ugotovila, da je Iksina prisotnost kljub želji po osamljenosti trenutno ne bi motila. Z Iks sta bili že dolgo prijateljici. Spoznali sta se na hladen jesenski dan v gimnaziji in nikoli nista imeli težav druga z drugo, kakor nekatera "popularna" dekleta, ki niso znala reči "ne" opravljanju drugih in se zato tudi večkrat zapletla v kakšen večji ali manjši prepir. Prav tako jo Lyra ni nikoli nevljudno buljila vanjo, kot so to počeli mimoidoči. Počasi je stopila do prijateljice in sedla na klopco poleg nje, nato pa ji potegnila eno izmed slušalk iz ušesa in z nasmeškom dejala "Hey Iks. Motim?" Vedela je, da je Iks vampirka in včasih precej hladna oseba, vendar v njej ni videla le tiste čudakinje, za katero so jo nekateri zmerjali, temveč dobro osebo in pravo prijateljico.

[np. sry tut teb za mal bedn post.. nasledn bo bolš ^^ ]