Osamljeno se je sprehajala po parku in opazovala naravo. Živo zelena trava, žvrgolenje ptičkov in zvok šumenje vode bližnje fontane so se ji zdeli nadvse romantični. Čeprav je bila sama, je to ni motilo. No, morda bi si le zaželela družbe. Kake ne ravno normalne. Medtem, ko se je sprehajala po lepo tlakovani potki in se večkrat v koga zaletela, so jo vsi gledali kot da je pošast. In teli pogledi ji niso bili všeč. Res, da je bila čudna, ampak ne toliko, da bi mogli vsi buliti vanjo in si jo ogledovati. Še posebaj tiste navihane punce, ki so menile, da so priljubljene. Sedla je na najbližjo klopico in si vtaknila slušalke svoje magične stvari v ušesa. Edino tole jo je lahko še pomirilo, no ja mogoče še pogovor s kako nadvse prijazno osebo. Ampak, da bi čas tratila s premišljevanjem zakaj več ali manj vsi bulijo vanjo, ne hvala.
[Lyra, sry za kratek post, ampk mt teži.]