Parkirisce

Zvonec je zazvonil začetek tretje ure in Eve se je počasi odpravila po stonicah iz šole. Matematika preprosto ni bil njen najljubši predmet in ni se ji ravno dalo sedeti pri uri. Odskakljala je po stonpicah in si popravila klobuk, ki bi ji zaradi vetra skoraj padel s glave. Poznalo se je da bo kmalu jesen, saj je mrzel veter že bril po obrazu.
Zavila je mimo avtov do svojega črnega jaguarja, prav verjetno enega najlepših avtov na šoli. Ni se zmenila za nesramne poglede, saj je v njem uživala. Sploh pa je bil njen oče velik ljubitelj hitrih avtomobilov, in seveda bo kupil tudi enega za svojo hčerko. Odklenila je vrata, sedla vanj in obupano ugotovila, da nima bencina. Že zjutraj je videla da ga ima malce malo in nameravala je poklicati mamo da ji pride na pomoč, a je pozabila. Zdaj pa bo preprosto morala zabiti nekaj ur tu na parkirišču in počakati Trevorja. "Prekleto!" Je nejevoljno rekla ko je stopila iz avta in zaloputnila z vrati. "Oh oprosti." Se je tiho opravičila dekletu v katerega je ravnokar treščila potem pa si jo malce bolje ogledala. Bila ji je znana, videla jo je že nekajkrat v šoli. "Tudi tebi ni več do pouka?" Je z nasmehom vprašala.

[Lyra^^]

Lyra je z muko potegnila iz polne, črne peresnice zmečkan urnik in s pogledom potovala po listu papirja "sreda... 3. ura... fizika! jooj ne..." je naglas razmišljala in razočarano gledala v smeri učilnice fizike, predmet, ki ga je Lyra najbolj sovražila, za kar je bila kriva zavaljena kokoš od učiteljice, s katero se Lyra ni nikoli razumela. Prav tako pa se ji tokrat ni ljubilo poslušati o tem kako prof. Watts misli da je očkova razvajena punčka, ki dobi vse kar si zaželi in nima pojma o fiziki. Mislim da si bom vzela prosto uro. je veselo pomislila in se začela neopazno prebijati skozi gnečo ljudi na hodniku proti izhodu. Zvonec je že naznanil začetek ure in Lyra je imela ravno 45 minut zase. Odšla je proti parkirišču, kjer je bil parkiran njen avto. Med hojo je v roke vzela torbo in vneto iskala cigarete. Lyra ni bila redna kadilka, le občasno in seveda njeni starši niso vedeli nič o tem. Kdo bi pa želel da hčera uglednega in bogatega zdravnika kvari svoje zdravlje s cigaretami? A Lyra se na to ni ozirala, vedela je, da jo imata starša za pravega angečlka in to ji je v takšnih trenutkih prišlo ravno prav. Ko pa je ravno s konicami prstov natipala zmečkano škatlico cigaret na dnu torbe je nekdo močno zaloputnil z vrati avtomobila, a še preden je odreagirala na hrup je nekaj treščilo v njo in škatliva se je spet zgubila nekje pod knjigami. Jaaooje nejevoljno pomislila in zavila z očmi, a rekla ni ničesar. Nato, ko se ji je dekle, ki je treščilo vanjo opravičilo pa ji je v ušesih odzvanjal znan glas. Povzdignila je glavo in pogledala v dekle. Nekaj sekund je še strmela vanjo nato pa se ji je posvetilo. Kaj ni to tista vampirka?Lyra se z vampirji nikoli ni družila, saj je celotna njena družina vedno bila nekako ponosna na to da so volkodlaki in so vampirje večinoma prezirali. A ona ni bila taka, bila je odprt in pravičen tip, pa tudi dekle se ji je zdelo simpatično prav tako pa je upala da dekle ni preveč zagrizena in sovražna vampirka.
"Ni blema!" Je dejala z nasmehom, nato pa dodala "Niti ne.. fizika ni bila nikoli moj predmet. Česa se pa ti izogibaš? " Po kratkem premoru pa še dodala "Joj, kako sem nevljudna. Ime mi je Lyra." ter ponudila dekletu roko.